Pavel in Barnaba se razideta
36 Čez nekaj dni je Pavel rekel Barnabu: »Obiščiva še enkrat vse kraje, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, kako je z brati!« 37 Barnaba je hotel vzeti s sabo na pot še Janeza, imenovanega tudi Marko. 38 Pavel pa je bil proti temu, da bi vzela s sabo človeka, ki ju je zapustil v Pamfiliji in ni šel z njima na delo. 39 Tedaj je med njima prišlo do spora, tako da sta se razšla. Barnaba je z Markom odplul na Ciper. 40 Pavel pa si je izbral Sila in odpotoval z njim; in bratje so ga priporočili Gospodovi milosti. 41 Potoval je skozi Sirijo in Kilikijo in tam utrjeval Cerkve.
Pavel si izbere za spremljevalca Timóteja
16
1 Prišel je v Derbo in od tam v Listro. Tam je živel učenec z imenom Timótej, sin Judinje, ki je sprejela vero, njegov oče pa je bil Grk. 2 Bratje v Listri in v Ikóniju so imeli o njem zelo dobro mnenje. 3 Pavel ga je hotel vzeti s sabo, zato ga je dal obrezati. To je storil zaradi Judov, ki so živeli v tistih krajih; vsi so namreč vedeli, da je bil njegov oče Grk. 4 Ko so potovali skozi mesta, so vernikom naročali, naj se držijo navodil, ki so jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu. 5 Cerkve so se utrjevale v veri in število vernikov je rastlo iz dneva v dan.
Potovanja skozi Malo Azijo
6 Potovali so skozi Frigijo in deželo Galačanov, ker jim je Sveti Duh branil, da bi oznanjali besedo v provinci Aziji. 7 Ko so prišli do Mízije, so poskušali priti v Bitinijo, toda Jezusov Duh jim tega ni dovolil. 8 Zato so potovali prek Mízije in se spustili v Troádo. 9 Neko noč pa je Pavel videl prikazen. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!« 10 In ko se mu je to prikazalo, smo takoj začeli iskati priložnost, da bi odrinili v Makedonijo. Doumeli smo, da nas Bog kliče, naj tja ponesemo veselo oznanilo.
Prihod v Filípe
11 Iz Troáde smo po najkrajši poti odjadrali do Samotrake, naslednjega dne pa v Neápolo. 12 Od tam smo odrinili v Filípe; to je mesto v prvem okrožju Makedonije in rimska kolonija. V tem mestu smo ostali nekaj dni. 13 Na sobotni dan smo šli skozi mestna vrata k reki, ker smo domnevali, da je tam prostor za molitev. Sedli smo in se pogovarjali z ženskami, ki so se tam zbirale. 14 Poslušala nas je tudi ženska, Lidija po imenu, trgovka s škrlatnimi oblačili v mestu Tiatiri. Bila je bogaboječa in Gospod je odprl njeno srce, da je prisluhnila Pavlovim besedam. 15 Ko se je dala krstiti ona in vsa njena hiša, nas je povabila z besedami: »Če ste prepričani, da verujem v Gospoda, stopíte v mojo hišo in ostanite tu!« Primorala nas je, da smo vstopili.
