Pavel in Barnaba v Ikóniju
14
1 Podobno se je zgodilo v Ikóniju: šla sta v judovsko shodnico in govorila tako, da je velika množica Judov in Grkov sprejela vero. 2 Tisti Judje pa, ki so vero zavračali, so začeli hujskati in ščuvati pogane proti bratoma. 3 Kljub temu sta tam ostala precéj časa in pogumno pridigala z zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval besedo svoje milosti tako, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži. 4 Med mestnim prebivalstvom je nastal razdor: eni so držali z Judi, drugi z apostoloma. 5 Tedaj so se pogani in Judje s svojimi voditelji namenili, da apostola mučijo in kamnajo. 6 Apostola sta to izvedela, zato sta se zatekla v mesta Likaonije – v Listro, Derbo in sosedne kraje – 7 in tam oznanjala evangelij.
Pavel in Barnaba v Listri in Derbi
8 V Listri je živel mož, ki ni imel moči v nogah; bil je že od rojstva hrom in nikoli ni mogel hoditi. 9 Sedèl je in poslušal Pavlove besede. Pavel ga je premeril z očmi, in ko je videl, da ima vero, ki bi ga lahko rešila, 10 mu je zaklical z močnim glasom: »Vstani! Postavi se na noge!« In mož je poskočil in hodil. 11 Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaonskem jeziku govorile: »Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.« 12 In Barnaba so imenovali Zevs, Pavla pa Hermes, ker je prvi spregovoril. 13 Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje. 14 Ko sta apostola Barnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico in zavpila: 15 »Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam evangelij, da bi se obrnili proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih. 16 V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota. 17 In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in vam srca napolnjeval z veseljem.« 18 S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.
19 Tedaj pa so prišli Judje iz Antiohije in Ikónija; pridobili so množice ter kamnali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev. 20 Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto. Naslednjega dne je z Barnabom odpotoval v Derbo.
Pavel in Barnaba se vrneta v Antiohijo
21 Ko sta v to mesto prinesla evangelij in pridobila veliko učencev, sta se vrnila v Listro, od tam v Ikónij in v Antiohijo. 22 Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri. »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v Božje kraljestvo,« sta učila. 23 V vsaki Cerkvi sta določila starešine in jih z molitvijo in postom priporočala Gospodu, v katerega so verovali. 24 Prepotovala sta Pizidijo in prispela v Pamfilijo. 25 Oznanjala sta besedo v Pergi in se nato spustila v Atálejo. 26 Od tod sta odplula v Antiohijo, kjer sta se bila priporočila Božji milosti za delo, ki sta ga zdaj opravila. 27 Ob svojem prihodu sta zbrala vso Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je Bog storil po njiju in kako je poganom odprl vrata vere. 28 Nato sta precéj časa ostala med učenci.
1 Komentar. Leave new
Sveti Duh, naj bodo moje življenje in tudi besede take, da bodo drugi prepoznali Jezusa in začeli verovati vanj.