Jezusova mati in bratje
19 Prišli pa so k njemu njegova mati in bratje, toda zaradi množice se niso mogli srečati z njim. 20 Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojijo zunaj in te želijo videti.« 21 On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo.«
Jezus pomiri vihar
22 Nekega dne je s svojimi učenci tudi on stopil v čoln in jim rekel: »Prepeljimo se na drugo stran jezera!« In so odrinili. 23 Medtem ko so se peljali, je zaspal. In nad jezero je prihrumel silen vihar. Čoln je napolnila voda in bili so v nevarnosti. 24 Pristopili so torej, ga prebudili in rekli: »Učenik, Učenik, izgubljeni smo!« In vstal je ter zapretil vetru in razburkani vodi. Ponehala sta in nastala je tišina. 25 Rekel jim je: »Kje je vaša vera?« Obšel jih je strah, začudili so se in govorili med seboj: »Kdo neki je ta, da ukazuje celo vetrovom in vodi in so mu pokorni?«
Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
26 Pripluli so v Géraško deželo, ki leži nasproti Galileji. 27 Ko je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški, ki je imel demone. Že dolgo ni nosil oblačil in ni živel v hiši, temveč v grobovih. 28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in rekel z močnim glasom: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!« 29 Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal v zapuščene kraje. 30 Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je rekel, ker je šlo vanj veliko demonov. 31 In rotili so Jezusa, naj jim ne ukaže oditi v brezno.
32 Bila pa je tam velika čreda svinj, ki se je pasla na hribu. Prosili so ga, naj jim dovoli iti vanje. In dovolil jim je. 33 Demoni so tedaj zapustili človeka in šli v svinje. In čreda je planila s pobočja v jezero in se utopila. 34 Ko so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to sporočili v mesto in po vaseh. 35 Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli demoni; oblečen in zdrave pameti je sedel pri Jezusovih nogah. Zbali so se. 36 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako je bil rešen ta, ki je bil obseden. 37 Vsa množica iz géraške okolice je Jezusa prosila, naj odide od njih, ker jih je obšel velik strah. On pa se je vkrcal v čoln in se vrnil. 38 Mož, iz katerega so odšli demoni, ga je prosil, da bi bil z njim, toda odslovil ga je z besedami: 39 »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog.« In odšel je in po vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
40 Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela množica, kajti vsi so ga pričakovali. 41 Tedaj je prišel mož, ki mu je bilo ime Jaír; bil je načelnik shodnice. Padel je k Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel v njegovo hišo. 42 Imel je namreč edino hčer, staro okoli dvanajst let, in ta je umirala.
Ko je Jezus šel tja, so se množice gnetle ob njem. 43 Neka žena, ki je že dvanajst let krvavela in potrošila za zdravnike vse, kar je imela za življenje, pa je nihče ni mogel ozdraviti, 44 se mu je približala od zadaj. Dotaknila se je roba njegove obleke in takoj nehala krvaveti. 45 Tedaj je Jezus rekel: »Kdo je tisti, ki se me je dotaknil?« Ker so vsi zanikali, je Peter dejal: »Učenik, množice se gnetejo ob tebi in te stiskajo.« 46 Jezus pa je rekel: »Nekdo se me je dotaknil. Opazil sem namreč, da je šla moč od mene.« 47 Ko je žena videla, da ni ostala skrita, je drhte pristopila. Vrgla se je predenj in vpričo vsega ljudstva povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je v trenutku ozdravela. 48 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!«
49 Medtem ko je še govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih in rekel: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več učitelja.« 50 Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.« 51 Stopil je v hišo in nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Janezu in Jakobu ter očetu in materi deklice. 52 Vsi so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!« 53 Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. 54 On pa jo je prijel za roko in zaklical: »Deklica, vstani!« 55 In njen duh se je vrnil in takoj je vstala. Ukazal je, naj ji dajo jesti. 56 Njeni starši so bili čisto iz sebe. Naročil pa jim je, naj nikomur ne povedo, kaj se je zgodilo.
4 Komentarji. Leave new
Da bi vedno zmogli verovati, da nas Jezus lahko ozdravi.
Jezus, v meni so neurejene strasti. Ozdravi me kot tistega divjega gospoda, da bom lahko ,,zdrave pameti sedela pri tvojih nogah.”
“Kje je vaša vera?” Res bi morala vsak dan slišati to besedo od Jezusa, da bi se zavedala, da je On vedno z nami.
Kaj ste boječi maloverni? To sprašuje Jezus tudi nas danes. In kakšen bo naš odgovor?