Zbor apostolov v Jeruzalemu
15
1 Tedaj pa so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: »Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete odrešíti.« 2 Pavel in Barnaba sta se jim odločno postavila po robu in dosti razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Barnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje. 3 Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Fenikijo in Samarijo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem. 4 Ko so prišli v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih. 5 Tedaj pa so vstali nekateri iz ločine farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: »Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«
6 Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo. 7 Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo evangelija in sprejeli vero. 8 Bog, ki pozna srca, je to izpričal tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam. 9 Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil njihova srca. 10 Zakaj torej zdaj preizkušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi? 11 Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa odrešeni tako kakor oni.«
12 Vsa množica je utihnila. Nato so poslušali Barnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njiju storil med pogani. 13 Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: »Poslušajte me, bratje! 14 Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi iz poganov izbral ljudstvo zase. 15 S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je pisano:
16 Potem se bom vrnil
in spet bom sezidal Davidovo hišo iz razvalin,
na ruševinah jo bom spet sezidal
in na novo postavil,
17 da bodo iskali Gospoda tudi drugi ljudje
in vsa ljudstva, nad katerimi se kliče moje ime,
govori Gospod, ki uresničuje, 18 kar mu je znano od vekomaj.
19 Zato jaz mislim, da ne smemo delati težav tistim poganom, ki se spreobračajo k Bogu. 20 Rajši jim naročimo, naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom, naj se vzdržijo nečistovanja ter mesa zadavljenih živali in krvi. 21 Mojzes ima namreč že od davnih rodov svoje oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako soboto beró po shodnicah.«
Apostolsko pismo
22 Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva moža in ju s Pavlom in Barnabom pošljejo v Antiohijo; to sta bila Juda s priimkom Bársaba in Sila, moža, ki sta bila vodilna med brati. 23 Po njih so poslali tole pismo: »Mi, apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva v Antiohiji, Siriji in Kilikiji! 24 Slišali smo, da so vas nekateri izmed naših, čeprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v vaše duše. 25 Zato smo soglasno sklenili, da izberemo in pošljemo k vam dva moža skupaj z našima dragima Barnabom in Pavlom, 26 ki sta svoje življenje zastavila za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa. 27 Poslali smo torej Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporočita. 28 Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila: 29 vzdržite se tega, kar je bilo žrtvovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali. Pozdravljeni!«
30 Poslanci so se poslovili in odpotovali v Antiohijo, tam so sklicali množico in izročili pismo. 31 Ob branju spodbudnih besed je zavladalo veliko veselje. 32 Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, sta s svojimi govori brate potolažila in jih utrdila. 33 Nekaj časa sta se mudila med njimi, nato sta se s pozdravom miru poslovila od njih in se vrnila k tistim, ki so ju bili odposlali. 35 Pavel in Barnaba pa sta ostala v Antiohiji in z mnogimi drugimi učila in oznanjala Gospodovo besedo.