Poletje z Besedo, 54. dan

( Apd 10,1-48 )
Peter in Kornelij

10

V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala itálska. Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu. Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu Božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!« Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, gospod?« Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. In zdaj pošlji nekaj mož v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.« Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva. Povedal jim je vse in jih poslal v Jopo.
Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne. 10 Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. 11 Videl je odprto nebo, iz katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali se je spuščala na zemljo. 12 V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. 13 In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14 Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« 15 Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« 16 To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17 Peter je v sebi ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih. 18 Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter. 19 Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: »Glej, trije možje te iščejo. 20 Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!« 21 Peter je stopil k njim in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete! Kaj vas je pripeljalo sem?« 22 Odgovorili so: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, za katerega pričuje vse judovsko ljudstvo, je dobil od svetega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23 Povabil jih je v hišo in pogostil.
Drugi dan je vstal in odpotoval z njimi; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jope. 24 Naslednjega dne je prispel v Cezarejo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25 Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. 26 Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« 27 Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. 28 Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega. 29 Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.« 30 Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu 31 in mi rekel: ›Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine. 32 Pošlji v Jopo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.‹ 33 Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«
Petrov govor v Kornelijevi hiši
34 Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, 35 temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. 36 Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega. 37 Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: 38 Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. 39 Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. 40 Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, 41 ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. 42 Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43 O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Pogani prejmejo Svetega Duha
44 Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. 45 Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; 46 slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: 47 »Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« 48 In naročil je, naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Nato so ga prosili, naj ostane še nekaj dni med njimi.

Pretekli odlomki

Podpri Poletje z Besedo

Poletje z Besedo, 54. dan

( Apd 10,1-48 )
Peter in Kornelij

10

V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik čete, ki se je imenovala itálska. Bil je pobožen in bogaboječ z vso svojo družino. Ljudem je delil obilno miloščino in vedno molil k Bogu. Podnevi – približno ob deveti uri – je v prikazni razločno videl, kako prihaja k njemu Božji angel, ki ga je ogovoril: »Kornelij!« Kornelij se je zastrmel vanj in preplašen vprašal: »Kaj je, gospod?« Angel mu je rekel: »Tvoje molitve in tvoje miloščine so prišle k Bogu in spomnil se je nate. In zdaj pošlji nekaj mož v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter! Ta je gost pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.« Ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, je Kornelij poklical dva izmed svojih služabnikov in vojaka, pobožnega moža iz svojega zvestega spremstva. Povedal jim je vse in jih poslal v Jopo.
Naslednjega dne, ko so bili ti na poti in so se že bližali mestu, se je Peter vzpel na teraso, da bi molil; bilo je okrog poldne. 10 Postal je lačen in zaželel si je jesti. Pripravljali so mu jed, njega pa je obšlo zamaknjenje. 11 Videl je odprto nebo, iz katerega se je spuščala posoda, podobna velikemu platnenemu prtu; s štirimi vogali se je spuščala na zemljo. 12 V njej so bile vsakovrstne štirinožne živali in laznina zemlje in ptice neba. 13 In do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!« 14 Peter je odgovoril: »Ne, Gospod! Še nikoli nisem jedel nič omadeževanega in nečistega.« 15 Glas pa mu je drugič rekel: »Kar je Bog očistil, ne imenuj nečisto!« 16 To se je ponovilo še tretjič in posoda se je v hipu dvignila v nebo.
17 Peter je v sebi ugibal, kaj naj bi pomenila prikazen, ki jo je videl. In glej, možje, ki jih je bil poslal Kornelij, so poizvedovali, kje je Simonova hiša, in že so stali pri vratih. 18 Zaklicali so in vprašali, ali se tu kot gost mudi Simon, ki se imenuje Peter. 19 Peter je še vedno premišljal o prikazni, ko mu je Duh rekel: »Glej, trije možje te iščejo. 20 Vstani in stopi dol! Brez odlašanja odpotuj z njimi, kajti jaz sem jih poslal!« 21 Peter je stopil k njim in rekel: »Glejte, jaz sem tisti, ki ga iščete! Kaj vas je pripeljalo sem?« 22 Odgovorili so: »Stotnik Kornelij, pravičen in bogaboječ mož, za katerega pričuje vse judovsko ljudstvo, je dobil od svetega angela naročilo, naj te povabi na svoj dom in posluša tvoje besede.« 23 Povabil jih je v hišo in pogostil.
Drugi dan je vstal in odpotoval z njimi; spremljalo ga je nekaj bratov iz Jope. 24 Naslednjega dne je prispel v Cezarejo; tam ga je že čakal Kornelij, ki je povabil k sebi svoje sorodnike in bližnje prijatelje. 25 Peter je hotel vstopiti, tedaj pa mu je Kornelij prišel naproti in padel pred njim na kolena. 26 Peter mu je vêlel vstati z besedami: »Vstani! Tudi jaz sem samo človek.« 27 Medtem ko se je z njim pogovarjal, je stopil v hišo; tam je našel zbranih veliko ljudi. 28 Rekel jim je: »Dobro veste, da je zoper postavo, če se človek judovskega rodu druži ali shaja s človekom tujega rodu. Meni pa je Bog pokazal, da ne smem nobenega človeka imenovati omadeževanega ali nečistega. 29 Zato sem brez ugovora prišel, ko ste me poklicali. Toda rad bi vas vprašal, zakaj ste poslali pome.« 30 Kornelij mu je odgovoril: »Bilo je pred štirimi dnevi, prav ob istem času. Molil sem ob deveti uri v svoji hiši in glej, predme je stopil mož v belem oblačilu 31 in mi rekel: ›Kornelij! Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvoje miloščine. 32 Pošlji v Jopo in pokliči Simona, ki se imenuje Peter; kot gost se mudi pri strojarju Simonu, ki ima hišo ob morju.‹ 33 Takoj sem poslal pote. Lepo si storil, da si prišel. In tako smo zdaj vsi zbrani vpričo Boga, da slišimo vse, kar ti je naročil Gospod.«
Petrov govor v Kornelijevi hiši
34 Tedaj je Peter spregovoril: »Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, 35 temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna. 36 Izraelovim sinovom je poslal besedo in jim sporočil evangelij miru po Jezusu Kristusu, ki je Gospod vsega. 37 Veste, kaj se je dogajalo po vsej Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: 38 Veste o Jezusu iz Nazareta, ki ga je Bog mazilil s Svetim Duhom in z močjo; hodil je iz kraja v kraj ter delal dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo, zakaj Bog je bil z njim. 39 Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. 40 Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, 41 ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. 42 Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43 O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.«
Pogani prejmejo Svetega Duha
44 Ko je Peter še govoril te besede, je prišel Sveti Duh nad vse, ki so poslušali besedo. 45 Verniki iz obreze, ki so prišli s Petrom, so se čudili, kako da se dar Svetega Duha razliva tudi na pogane; 46 slišali so jih namreč, kako govorijo z darom jezikov in poveličujejo Boga. Tedaj je Peter spregovoril: 47 »Ti ljudje so prejeli Svetega Duha tako kakor mi. Ali more kdo braniti, da ne bi bili tudi krščeni z vodo?« 48 In naročil je, naj jih krstijo v imenu Jezusa Kristusa. Nato so ga prosili, naj ostane še nekaj dni med njimi.

Pretekli odlomki

Podpri Poletje z Besedo